-
1 misconduct
(bad behaviour.) grdo vedenje* * *I [miskɔndəkt]nounslabo vedenje; slabo vodstvo; pogrešekII [miskəndʌkt]transitive verbslabo voditi, slabo upravljatito misconduct o.s. — slabo se vesti -
2 misbehave
[misbi'heiv](to behave badly: If you misbehave, I'll send you to bed.) grdo se vesti* * *[misbihéiv]intransitive verbslabo se vesti; nespodobno ravnati, pregrešiti se; postati domač ( with s, z); American military pokazati strahopetnost pred sovražnikom ( to misbehave before the enemy) -
3 misdemean
[misdimí:n]transitive verb & intransitive verbslabo se vesti, pregrešiti se -
4 horse
[ho:s]1) (a large four-footed animal which is used to pull carts etc or to carry people etc.) konj2) (a piece of apparatus used for jumping, vaulting etc in a gymnasium.) konj•- horsefly
- horsehair
- horseman
- horsemanship
- horseplay
- horsepower
- horseshoe
- on horseback
- straight from the horse's mouth
- from the horse's mouth* * *I [hɔ:s]nounkonj, žrebec; military jezdeci, konjenica; lesen trinožnik; printing vlagalna deska; sport konj; slang prepovedan pripomoček v šoli; colloquially bankovec za ɜ funtov; American burka, vragolijasport buck-horse — kozafiguratively a dark horse — nepričakovan zmagovalecto flog a dead horse — mlatiti prazno slamo; zaman se truditihorse and foot — konjenica in pešadija; figuratively z vsemi sredstviAmerican hold your horses! — le mirno!you may take a horse to water, but you can't make him drink — s silo se ne da vsega dosečito play horse with s.o. — grobo s kom ravnatito roll up horse, foot, and guns — popolnoma premagatifiguratively do not spur a willing horse — ne priganjaj ubogljivega konjasea-horse — morski konj, tritonzoology morski konjiček; zoology mrož; military to horse! — na konje!wheel horse — zanesljiv delavec, garačII [hɔ:s]1.intransitive verbjahati;2.transitive verbzajahati, posaditi na konjacolloquially priganjati k delu; American colloquially to horse around — čas zapravljati, postopati -
5 sting
1. [stiŋ] noun1) (a part of some plants, insects etc, eg nettles and wasps, that can prick and inject an irritating or poisonous fluid into the wound.) bodica; želo2) (an act of piercing with this part: Some spiders give a poisonous sting.) pik3) (the wound, swelling, or pain caused by this: You can soothe a wasp sting by putting vinegar on it.) pik2. verb1) (to wound or hurt by means of a sting: The child was badly stung by nettles/mosquitoes; Do those insects sting?) pičiti2) ((of a wound, or a part of the body) to smart or be painful: The salt water made his eyes sting.) peči* * *I [stiŋ]nounzoology & botany želo, bodica; pik, ubod, zbod(ljaj), ugriz; huda, pekoča bolečina; figuratively grizenje, neprijeten občutek; figuratively spodbuda, pobuda; poanta, ostrina (epigrama); zamah; botany koprivni laski; zoology bodica; zob strupnikto have a sting in the tail figuratively slabo se končatiII [stiŋ]1.transitive verbzbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti; slang preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati;2.intransitive verbimeti želo; pičiti; boleti, peči, žgatimy hand stings — roka me peče, bolihe was stung for a fiver slang osleparili so ga za pet funtov -
6 worm
[wə:m] 1. noun(a kind of small creeping animal with a ringed body and no backbone; an earth-worm.) črv2. verb1) (to make (one's way) slowly or secretly: He wormed his way to the front of the crowd.) zriniti se2) (to get (information etc) with difficulty (out of someone): It took me hours to worm the true story out of him.) izvleči* * *I [wə:m]nounzoology črv, črv deževnik, glista, technical orodje spiralne oblike, vzvoj na vijaku, cevasta naprava za kondenziranje, za hlajenje, kita (vez) pod pasjim jezikom; figuratively podel, potuhnjen človek (kreatura); figuratively notranja muka, trpljenje, glodajoča žalost, skrb; plural medicine gliste, glistavostworm of conscience — grizenje vesti; pekoča vestfood for worms — hrana za črve, mrlič, mrtveca worm will turn figuratively še taka potrpežljivost ima svoje mejeII [wə:m]transitive verbosvoboditi, očistiti črvov (žival, rastlino); figuratively premikati, obračati v vijugah; nautical spiralno omotati vrv sidra; figuratively izvleči, izvabiti; prerezati kito (vez) pod pasjim jezikomto worm o.s. — plaziti se kot črvto worm one's way ( —ali o.s.) into s.o.'s confidence — vriniti se, vtihotapiti se v zaupanje kake osebehe wormed his way through the thicket — kradoma se je splazil skozi goščavo; intransitive verb iskati črve; vijugati se, viti se, vijugasto se plaziti; zvleči se (v), skrivaj se premikati
См. также в других словарях:
vêsti — vêdem nedov., vêdel in védel vêdla, stil. vèl vêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre; peljati: vesti gosta v sobo; vesti komu konja / vesti koga za roko, pod roko // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vést — 1 í ž, daj., mest. ed. vésti (ẹ̑) 1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti: oblikovati, vzbuditi komu vest; ekspr. vest je neizprosen sodnik; ekspr. vest mi govori, šepeta: kriv… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbráti — bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tánek — nka o tudi tènek tudi tenák tènka o in ó [druga oblika tǝn] prid., tánjši (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délati — am nedov. (ẹ ẹ̑) 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpriméren — rna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ravnáti — ám nedov. (á ȃ) 1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téčen — čna o prid., téčnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica 2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
